V svetem Jakobovem letu 2021 sta predsednik Društva kolesarska Jakobova pot
Slovenija – Camino Franc Štefanič in žena Helena pričela s trasiranjem novega,
četrtega kraka Jakobove poti, za katero so dali pobudo člani Društva prijateljev poti
sv. Jakoba. Obstoječe tri Jakobove poti namreč vodijo po številnih slovenskih pokrajinah:
po Prekmurju, Štajerski, Dolenjski, Osrednji Sloveniji, Gorenjski, delu Notranjske in Krasa
in po Primorski, južni del po Beli Krajini, Kostelu in Kočevsko-ribniško-sodraškem predelu
Slovenije pa je ostal brez poti, čeprav so tudi tu cerkve sv. Jakoba. Od jeseni 2020
do poletja 2021 sta Janko Purkat iz Strahomera in Bojan Kosi iz Ljubljane, člana Društva
prijateljev poti sv. Jakoba, začrtala peš traso nove Jakobove poti, ki se od osrednje
Šentjakobske odcepi pri sv. Jakobu na Hrušici nad Novim mestom. Nato pelje preko Gorjancev
v Belo Krajino do Vinice, ob Kolpi do Kostela, od tu pa čez Kočevsko na Notranjsko, kjer se v Planini ponovno priključi na Šentjakobsko pot. Pešpot je zaenkrat zarisana le kot GPS sled in v naravi ni označena.

Zakonca Štefanič sta od jeseni 2021 do jeseni 2022 strasirala in označila 250 km dolgo (3700 v. m.) kolesarsko BELOKRANJSKO - KOČEVSKO JAKOBOVO POT, ki se prične v Novem mestu pri Kapitlju in zaključi pri sv. Jakobu v Ljubljani, kjer je stičišče vseh štirih Jakobovih poti. Nova pot je bila odprta in blagoslovljena v podaljšanem svetem Jakobovem letu, v soboto, 22.10.2022, v Kočevju.

Kljub slabi vremenski napovedi se je 23 kolesarjev zjutraj odpravilo na romanje po delu nove poti od Dolge vasi pri Kočevju do sv. Jakoba na Mali Slevici. Postanek je bil v romarski cerkvi Marije Vnebovzete na Novi Štifti pri Sodražici. Z molitvijo in pesmijo so se zahvalili Božji Materi za uspešna romanja v tem letu, nato pa se preko Sodražice povzpeli na Sveti Gregor, kjer se odprejo razgledi daleč po Sloveniji. Sledil je spust do Cerkve sv. Jakoba na Mali Slevici. Molitev v času angelovega češčenja je bila namenjena vsem romarjem po Jakobovih poteh, spomnili pa so se tudi pokojnih članov društva. Na kosilu v bližnji gostilni Kropec se je kolesarjem pridružil duhovni vodja kolesarskega društva p. Krizostom Komar. V tem času je marsikje po Sloveniji že konkretno deževalo, a Jakobovi kolesarji so se v Kočevje vrnili v suhem vremenu. Tako je sv. Jakob, kot že tolikokrat, nad svojimi romarji ponovno napravil »koridor«, kot pogovorno kolesarji imenujejo nebo brez dežja.
V Slovenski vasi pri Kočevju so si ogledali novo kapelico, v kateri je upodobljen tudi sv. Jakob. Pred kratkim jo je postavil krajan Robert Kordiš v zahvalo, ker je padec z visoke lestve čudežno preživel brez poškodb.

Pater Krizostom je popoldne daroval sveto mašo v Cerkvi sv. Jerneja v Kočevju, pri kateri je prepevala Vokalna skupina Cantate Domino pod vodstvom Franca Štefaniča. Romarsko okrašena cerkev (pred oltarjem romarski klobuk in zastava kolesarskega društva, na ambonu pa popotna palica s čutaro in školjko iz Santiaga) je še dodatno poudarila slovesnost blagoslovitve in otvoritve novega kraka Jakobove romarske poti v Sloveniji.

Ob tej priložnosti sta zakonca Štefanič s podporo Društva kolesarska Jakobova pot Slovenija – Camino v Dolgi vasi pri Kočevju, kjer je sedež društva, postavila veliko spominsko znamenje sv. Jakoba. Doživeti maši, katere so se udeležili tudi drugi člani društva ter ustvarjalci obpotnega kamnitega obeležja, je sledila blagoslovitev poti in znamenja. Njegova idejna zasnova z v kamen vklesano školjko s podobo sv. Jakoba v njej ter podobo Marije z Jezusom na stebru je delo Helene Štefanič. Kamniti monolit s školjko je izklesal kamnosek Primož Erjavec iz Kitnega vrha pri Zagradcu v občini Žužemberk. Peter Zajšek iz Radovljice je v tri kamnite plošče s svedri izdolbel podobo sv. Jakoba in Marijo z Jezusom na stebru. Sv. Jakoba je povzel po sliki, katero je leta 2004 po naročilu zakoncev Štefanič ob vrnitvi s kolesarskega romanja po Caminu frances izdelal akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja. Marijo z Jezusom pa je Peter Zajšek oblikoval po kipu Virgen del Pilar iz španske Zaragoze, kjer se je sv. Jakobu okoli leta 40 n. št. prikazala Marija na stebru.

Ker je sv. Jakob (Jezus ga je imenoval »sin Groma«) pričel blagoslov z obilnim dežjem, so se romarji in ostali zbrali pod streho vežice pri pokopališču v neposredni bližini kamnitega monolita. Spominsko znamenje in novo Jakobovo pot je blagoslovil p. Krizostom ob petju Vokalne skupine Cantate Domino. Žal skupinske fotografije ob znamenju zaradi dežja ni bilo mogoče posneti, jo bodo pa romarji v naslednjem letu, ko se bodo
prvič podali na novo romarsko Jakobovo pot od Novega mesta preko južne Slovenije do Ljubljane.