KOLESARSKA JAKOBOVA POT - SLOVENIJA

SV. JAKOB STAREJŠI

APOSTOL, JEZUSOV UČENEC

Apostol Jakob Starejši je bil sin ribiča Zebedeja in Marije Salome. Apostol in evangelist Janez je bil njegov brat. Tako kot apostola Peter in Janez je bil Jakob poseben Jezusov zaupnik. Videl je Jezusa, ko se je spremenil na Gori. Spremljal ga je v vrt Getsemani na Oljski gori in ga videl, ko je potil krvavi pot. Jezus mu je dal ime Sin groma. Ta značajska poteza se ujema s prizorom, ko se apostol Jakob pojavi na čelu krščanskih čet v bitki pri Claviu proti muslimanom in postane s tem tudi zavetnik Španije. Po Jezusovem vnebohodu je sv. Jakob še naprej oznanjal evangelij. Po izročilu je deloval v Jeruzalemu in Samariji. Drugo izročilo pa pripoveduje, da je odšel v Španijo in tam pridigal. Bil je prvi od dvanajsterih Kristusovih apostolov, ki je pretrpel mučeniško smrt. Na velikonočni praznik leta 44 ga je dal kralj Agripa I. zapreti in obglaviti zmečem. Izročilo pravi, da so na Sionskem griču v Jeruzalemu na mestu njegove smrti zgradili Cerkev sv. Jakoba. Okrog leta 70 naj bi njegove kosti prenesli na Sinaj, kjer so postavili samostan sv. Jakoba, danes je tam samostan sv. Katarine. V 8. stoletju so rešili njegove relikvije pred Saraceni in jih prenesli v pokrajino Galicija v Španiji. Po izročilu naj bi pri iskanju sčasoma zapuščenega in pozabljenega groba apostola Jakoba nanj posijala zvezda. Na tem mestu so zgradili baziliko sv. Jakoba, ki je bila posvečena 25. julija 816. V baziliki so v krsti pod glavnim oltarjem shranjene svetnikove relikvije. 

Najprej so Jakoba starejšega upodabljali kot apostola s knjigo, pozneje pa kot romarja z romarskimi atributi: palico, čutaro, torbo, klobukom in romarskim ogrinjalom. 

V Sloveniji je sv. Jakobu Starejšemu posvečenih 67 cerkva.