KOLESARSKA JAKOBOVA POT - SLOVENIJA
Leta 2021 je kolesarska sekcija DPPSJS ustanovila samostojno Društvo kolesarska Jakobova pot Slovenija – Camino. Obstoječe tri Jakobove peš in kolesarske poti potekajo po večini slovenskih pokrajin, razen po južni Sloveniji. Tako se je v članstvu peš in kolesarskega Jakobovega društva porodila ideja za postavitev četrte veje Jakobove poti, ki se od osrednje Šentjakobske odcepi v Novem mestu, nadaljuje po Beli Krajini, Kostelu, Kočevski in Ribniškem do Ljubljane. Tu se pri cerkvi sv. Jakoba ponovno priključi na osrednjo Šentjakobsko pot. Kolesarska pot je bila strasirana in blagoslovljena leta 2022. V tem podaljšanem svetem Jakobovem letu je 22. oktobra v farni cerkvi sv. Jerneja v Kočevju sveto mašo vodil duhovni vodja kolesarskega Jakobovega društva p. Krizostom Komar, frančiškanski provincial iz Brezij. Po njej pa je novo pot blagoslovil ob kamnitem Jakobovem znamenju v Dolgi vasi pri Kočevju, kjer je sedež društva.
Describe your image
Describe your image
Describe your image
Heading 2
Kolesarska pot poteka po jugovzhodni in južni Sloveniji skozi naslednje občine: Novo mesto, Metlika, Semič, Črnomelj, Kostel, Kočevje, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Ig in Ljubljana. Romarska pot pelje mimo osmih cerkva, posvečenih sv. Jakobu Starejšemu, ki so v Hrušici, Bereči vasi, Naklem, Banji Loki, Mali Slevici, Malem Osolniku, Strahomeru in Ljubljani.
KULTURNE ZNAMENITOSTI OB POTI
Romarsko središče Tri fare v Rosalnicah pri Metliki se je v 15. in 16. stoletju razvilo v najpomembnejše romarsko središče v Beli krajini. V svetišče iz treh cerkva v avgustu sem priromajo tako iz Slovenije kot iz sosednje Hrvaške.
Letalo DC-3 se nahaja na robu travnika ob cesti za vasico Otok v bližini ceste Metlika – Črnomelj. Med drugo svetovno vojno so Angleži, Rusi in Američani iz tega letališča odpeljali ogromno žena, otrok in starcev na osvobojeno ozemlje.
Slikoviti izvir reke Krupe v bližini Semiča je ena najbolj obiskanih točk v Beli krajini. Reka prihaja na površje izpod 30 m visoke in 50 m dolge skalne stene, pod njo pa je 7 m globoko izvirno jezero smaragdne barve.
Božjepotna cerkev Marijinega imena na Žežlju nad Vinico je bila sezidana po zaobljubi po več slabih letinah in lakoti. Do cerkve, ki ima čudovit in največji trinadstropni oltar v Beli Krajini, vodijo kapelice križevega pota.
V Vinici je spominska hiša Otona Župančiča, enega najpomembnejših slovenskih pesnikov ter izjemnega prevajalca in esejista, ki je bil zaprisežen Belokranjec.
Sodevska stena je čudovita razgledna točka Krajinskega parka Kolpa. Razprostre pogled na večji del Poljanske doline, ki jo je izdolbla reka Kolpa ter na slovenske in hrvaške vasi, med katerimi se vije mejna reka Kolpa.
Slap Nežica se nahaja na ovinku v bližini vasi Fara ob cesti med mejnim prehodom Petrina in Kočevjem. Slikoviti 15 m visok slap potoka Nežica se v Kostelski dolini izliva v Kolpo.
Prvo slovensko božično drevo je bilo postavljeno za okrasitev Vatikanskega trga leta 1996. 77 let stara, 28 m visoka in štiri tone težka kočevska smreka je bila posekana za Slovensko vasjo pri Kočevju, kjer stoji spominsko obeležje.
K Mariji vnebovzeti na Novi Štifti pri Ribnici so romali že v 16. stol., ko je tam stala kapela. Po prikazu in naročilu Marije pobožnemu kmetu, naj ji postavijo cerkev, je bila sezidana 1671. Poleg cerkve je frančiškanski samostan.
K Mariji Kraljici miru na Kurešček so se množično zatekali že od 15.stol. Po vojni je cerkev ostala v ruševinah. Stalni diakon France Špelič je leta 1989 prejel Marijino naročilo: »Obnovite molitev na pozabljenem in zapuščenem kraju« in čez 3 leta so svetišče ponovno obnovili.